Poletje je na vrhuncu in zunanje temperature so se povzpele visoko nad 30°C. Sonce je visoko na nebu in z vso svojo močjo segreva ozračje, hiše in asfalt. Zrak je težak in poln vlage. Vročini navkljub pa ljudje v avtomobilih, domovih in pisarnah delajo in uživajo v prijetno hladnem, suhem zraku, katerega zagotavlja vgrajena klimatska naprava. Kako je sploh mogoče iz vročine dobiti hlad? Pokukajmo najprej v zgodovino.
Prvo sodobno klimatsko napravo je davnega leta 1902 razvil mlad električni tehnik Willis Haviland Carrier. Njegova stranka je bila tiskarna, ki se je v poletnih mesecih spopadala z visoko vlago. Papir, na katerega so tiskali, se je navzel visoke vlage iz zraka, kar je otežilo postopek tiska. Carrier je zrak v tiskarni razvlažil tako, da ga je pihal čez ohlajene cevi. Ker hladen zrak ne more prenašati toliko vode kot vroč zrak, je ta postopek v tiskarni zmanjšal vlažnost zraka, kar je stabiliziralo tudi vlažnost papirja. Stranski učinek razvlaževanja je bil padec temperature v prostoru, kar je bilo v poletnih mesecih še kako dobrodošlo in rodila se je nova industrijska panoga.
Kako je mogoče, da se zrak v klimi ohladi, čeprav je zunaj zelo vroče? Klimatska naprava za delovanje uporablja načelo faznega prehoda hladila iz tekočega v plinasto agregatno stanje. Verjetno ste že vsi kdaj poskušali zavreti vodo. Ko vodi dodajamo energijo, le-ta zavre in prične prehajati v plinasto stanje. Voda je prevzela toplotno energijo in postala plin. Nekaj podobnega se dogaja v klimatski napravi, le da se namesto vode uporablja hladilno sredstvo. Le-to je pri sobni temperaturi v plinastem stanju.
Hladilno sredstvo se utekočini v kondenzatorju, ki je nameščen na zunanji enoti. Ko plin prehaja v tekoče stanje oddaja neželeno toploto, ki jo ventilator na zunanji enoti piha v okolje. Kompresor nato utekočinjeno hladilno sredstvo po cevi pošlje do notranje enote, kjer je nameščen uparjalnik. Uparjalnik omogoča tekočini prehod v plinasto stanje z zmanjšanjem pritiska, za kar zadošča nekoliko večji premer cevi, ki se vije skozi uparjalnik. Ko pritisk pade hladilno sredstvo preide v plinasto agregatno stanje. Ta fazni prehod je po naravi endotermen, kar pomeni, da absorbira toploto. Ventilator notranje enote pomika topel zrak v prostoru čez hladilna rebra uparjalnika, preko katerih toplota prehaja v hladilno sredstvo, med tem ko spreminja agregatno stanje.
Ob izhodu iz uparjalnika je hladilno sredstvo v plinastem stanju, zaradi česar je premer cevi za plin večji od cevi za tekočo fazo. Ko plin pripotuje do zunanje enote, se sreča s kondenzatorjem, ki ga sestavljajo cevi manjšega premera. Zaradi večjega pritiska, hladilno sredstvo prične prehajati v tekoče stanje. Ta reakcija je eksotermna, hladilno sredstvo pri prehodu v tekoče stanje oddaja odvečno toploto. Ventilator zunanje enote skrbi, da okoljski zrak kroži med hladilnimi rebri kondenzatorja, kjer se segreje in preide v okolje. Zrak v bližini stavbe se nekoliko segreje, a to ne vpliva škodljivo na okolje.
In kako klima pozimi ogreva prostore? Uparjalnik in kondenzator je v osnovi enaka naprava, edina razlika je v smeri potovanja hladilnega sredstva. Cevi uparjalnika so večje pri izhodu, kot ob vhodu, med tem ko za kondenzator velja obratno. Če klimatska naprava obrne smer potovanja hladilnega sredstva, kar omogoča inverterska tehnologija, notranji uparjalnik prevzame funkcijo kondenzatorja. Tako odpadna toplota, ki jo poleti spuščamo v okolje, postane uporabna dobrina, ki zagotavlja prijetno temperaturo v prostoru. Hkrati zunanja enota dodatno hladi zunanji zrak v bližini objekta.
Zakaj se pri faznem prehodu absorbira toplota oz. se sprošča? Zato, ker je tak zakon. Zakon termodinamike. Vse naše klime spoštujejo zakone termodinamike.
Za več informacij pokličite naše svetovalce na telefonsko številko 040 900 889, izpolnite kratek obrazec na naslovni strani klima123.si ali bolj obširno povpraševanje na tej strani, lahko nam pošljete e-poštno sporočilo na naslov prodaja@klima123.si, na voljo pa smo vam tudi na Instagramu kot @mojaklim123 ali Facebooku, prav tako kot @mojaklima123.